Vodnik po vrstah 3D-datotek
Napredek 3D v preteklih nekaj desetletjih je plod velikanskih skupnih prizadevanj. Zato za obliko zapisa datotek ni na voljo univerzalne rešitve. Z napredovanjem 3D v številnih panogah in na veliko področjih so se pojavile številne oblike zapisa, ki so pogosto ustvarjene za določen namen. Tukaj je vse, kar morate vedeti o vrstah datotek in njihovi uporabi.
Vrste 3D-datotek
Zaradi vse pogostejše uporabe 3D-prostora v podjetjih, nenehnega tehnološkega napredka na področjih, kot so virtualna resničnost (VR), obogatena resničnost (AR), oblikovanje iger, vizualni učinki (VFX), in razvoja uveljavljenih programov za računalniško podprto načrtovanje (CAD) je samoumevno, da nove vrste datotek za površine vključujejo te različne možnosti.
Načeloma se boste srečali z dvema vrstama oblik zapisa, in sicer s večkotniškimi geometrijskimi podatki in z modeli omejevalnih površin (BREP), kar je odvisno od tega, kje je bila geometrija prvotno ustvarjena. Programi CAD omogočajo oba načina shranjevanja geometrijskih podatkov. Za ohranjanje geometrijskih informacij na višji ravni v okolju CAD je na voljo ločen nabor oblik zapisa, ki vsebujejo tudi standardne poligonalne podatke, ki se uporabljajo v programih za 3D-tiskanje in igranje iger. Obe vrsti geometrijske definicije sta lahko kompleksni in ustvarita velike datoteke.
V nadaljevanju je navedenih nekaj najbolj razširjenih vrst 3D-datotek, s katerimi se lahko srečate, in primerov, v katerih jih je priporočljivo uporabiti.
Sliko je ustvaril studio ZUH Visuals.
OBJ
Datoteke OBJ (.obj) vsebujejo 3D-geometrijske informacije. To je ena od starejših in najbolj razširjenih oblik zapisa, s katerimi se boste srečali pri izvažanju predmeta iz večine programov za modeliranje. Ta poligonalna oblika zapisa lahko vključuje mere (cm, palci itd.). Njena definicija materialov je v primerjavi s sodobnejšimi tehnikami za materiale in senčenje zastarela. Pri samem izvozu geometrije pa velja za nadvse uporabno in zanesljivo standardno rešitev.
Prednosti:
- Podpira prostor z enotami (centimetri, metri, palci, čevlji).
- Podpira več predmetov v eni datoteki.
- Datoteke OBJ so načeloma manjše kot pri shranjevanju istega modela v drugačni obliki zapisa.
- Združljivost s standardnimi igralnimi pogoni in orodji za obdelavo po ustvarjanju digitalne vsebine (DCC) v industriji vizualnih učinkov (VFX) in videoiger.
FBX
Datoteke FBX (.fbx) tako kot datoteke OBJ vsebujejo podatke o 3D-predmetih, vendar vsebujejo tudi podatke o animaciji. Zato je ta vrsta datotek najbolj priljubljena na področjih filma, videoiger in vizualnih učinkov, kjer so potrebni kompleksni modeli, materiali in animacija. Ta oblika zapisa datotek, ki je v lasti podjetja Autodesk, je podprta v številnih pogonih vizualnih učinkov in iger. Ohrani lahko višjo raven definicije materialov in podpira različne pogone za upodabljanje.
Prednosti:
- Datoteke FBX hranijo podatke za celotne 3D-prizore, vključno s kamerami, osvetlitvijo, geometrijo in kostmi, ki se uporabljajo za ustvarjanje animacije.
- Združljivost s standardnimi igralnimi pogoni in orodji za obdelavo po ustvarjanju digitalne vsebine (DCC) v industriji vizualnih učinkov (VFX) in videoiger.
- Čeprav je oblika zapisa datotek FBX starejša, je široko podprta in vsebuje veliko več informacij kot zgolj podatke o 3D-modelih, zaradi česar je priljubljena izbira za vizualno ustvarjanje, denimo pri videoigrah.
gITF
GL Transmission Format (.glTF in .glb) je večkotniška oblika zapisa datotek, ki se uporablja brez licenčnine kot odprtokodna različica oblik zapisa, kot je FBX. To odprto obliko zapisa v skupni rabi za izmenjavo modelov in prizorov, ki je bila prvotno ustvarjena v delovni skupini COLLADA, zdaj vzdržuje organizacija KHRONOS Group. Ta datoteka podpira statične modele, animacijo in premikajoče se prizore tako kot datoteka FBX. Razvijalci pogosto uporabijo to obliko zapisa v izvornih programih za splet. Kot ena od sodobnejših oblik zapisa datotek podpira najnovejše načine za senčenje in definicijo materialov, od posodobljene različice 2.0 naprej pa podpira tudi materiale za fizično upodabljanje (PBR).
Prednosti:
- Možnost vdelave v Wordove dokumente in PowerPointove predstavitve.
- Združljivost z vse več priljubljenimi programi za 3D.
- Datoteke GLTF in GLB, ki so optimizirane za splet in interaktivnost v realnem času, so razmeroma majhne in se hitro nalagajo v programih.
usd/usdz
USD (Universal Scene Descriptor) je večkotniška oblika zapisa datotek, ki so jo razvili v podjetju Pixar in je zdaj odprtokodna. Ta razširljiva oblika zapisa datotek je vse zmogljivejša zaradi svojih odprtih standardov, delovni odbor pa med drugim vključuje podjetja NVIDIA, PIXAR in ADOBE. Ta oblika zapisa predstavlja najnovejše koncepte za 3D-modele, materiale in interoperabilnost med različnimi edinstvenimi orodji za ustvarjanje vsebine. Vsebuje podatke o geometriji, materialih, prizorih in animaciji. USD na različne načine presega običajno pričakovano zmogljivost oblike zapisa datotek, saj učinkovito hrani podatke o celotnem prizoru.
USDZ je lastniška oblika zapisa, ki sta jo posebej za obogateno resničnost (AR) z združenimi močmi ustvarili podjetji Apple in Pixar. Ta oblika zapisa se uporablja za programe za 3D-obogateno resničnost v napravah Apple.
Prednosti:
- Vse obsežnejša in aktivna skupnost uveljavljenih podjetij, ki vidijo potencial v tej obliki zapisa datotek za 3D in njegovo prihodnost.
- Ta prilagodljiva, zmogljiva in učinkovita oblika zapisa omogoča razširljivost z vtičniki in razširitvami, zato lahko podjetja delijo možnosti, ki jih vključijo v USD.
- Združljivost z materiali za fizično upodabljanje (PBR), najsodobnejša in najbolj realistična definicija ali materiali in senčenje 3D-predmetov.
Druge oblike zapisa 3D-datotek
Seznam oblik zapisa datotek v 3D-panogah je obsežen. V nadaljevanju je navedenih nekaj pogostejših datotek, s katerimi se boste morda srečali:
- Datoteke CAD – nekatere so lastniške in namenjene uporabi samo v zaprtem ekosistemu, medtem ko druge ohranjajo višjo raven geometrijske definicije. V teh datotekah so lahko 2D-, 3D- in celo parametrske oblike. Celoten seznam podprtih datotek CAD v programu Substance 3D Stager je naveden v dokumentaciji. (IGES, STP/STEP, IPT, IAM, .SLD, .JT itd.)
- Datoteke BLEND – izvorna oblika zapisa datotek, ki se uporablja v programu Blender, vse zmogljivejšem odprtokodnem orodju za ustvarjanje digitalne vsebine (DCC), ki ga uporabljajo ustvarjalci.
- Datoteke Substance 3D – SBSAR je najpogostejša datoteka, ki jo ustvarijo programi Substance 3D Designer, Sampler in Painter za ustvarjanje materialov in definiranje senčenja za 3D-vsebino. Več informacij o datotekah Substance 3D je na voljo v tem informativnem pregledu.
- AMF in STL – to sta najpogostejši obliki zapisa datotek za 3D-tiskanje. AMF je sodobnejša različica, ki vključuje interne metapodatke za pomoč pri tiskanju in merilu. STL je starejša oblika zapisa, ki ne vključuje informacij o barvi in merilu.
Sliko je ustvaril studio ZUH Visuals.
Kako izberete pravo obliko zapisa za svoj 3D-projekt?
Odločitev o tem, katero obliko zapisa datotek bi bilo dobro uporabiti pri projektu, je lahko odvisna od več dejavnikov. Najprej zlasti preverite združljivost. Če morate prenesti 3D-komponente med različnimi programi, ne želite izgubljati časa z izvažanjem v vrsto datoteke, ki ne deluje.
Med drugimi dejavniki je lahko velikost izvožene datoteke. To je lahko pomembno zlasti pri razvoju videoigre ali katerega koli 3D-projekta, ki ima posebne omejitve glede strojne opreme. Upoštevajte, da so oblike zapisov datotek ustvarjene za določene namene, zato se boste na podlagi poznavanja programske opreme in razlogov za vključenost posameznih oblik zapisa lažje ustrezno odločili glede vsakega izvoza.
Pogosta vprašanja
Katera oblika zapisa 3D-datotek je najprimernejša?
Katere oblike zapisa 3D-datotek so najpogostejše?
Katere oblike zapisa 3D-datotek lahko odpre Photoshop?
Photoshop lahko odpre naslednje 3D-oblike zapisa: DAE (Collada), OBJ, 3DS, U3D in KMZ (Google Earth).
Če želite odpreti 3D-datoteko v programu {{photoshop}}, izberite Datoteka > Odpri, nato pa izberite datoteko.
Če želite datoteko 3D dodati kot plast že odprti datoteki, izberite 3D > Nova plast iz datoteke 3D ter nato izberite datoteko 3D. Nova plast je v dimenzijah odprte datoteke in predstavlja 3D-model na prosojnem ozadju.