Vodnik po vrstah 3D-datotek

Datoteke OBJ (.obj) vsebujejo 3D-geometrijske informacije. To je ena od starejših in najbolj razširjenih oblik zapisa, s katerimi se boste srečali pri izvažanju predmeta iz večine programov za modeliranje. Ta poligonalna oblika zapisa lahko vključuje mere (cm, palci itd.). Njena definicija materialov je v primerjavi s sodobnejšimi tehnikami za materiale in senčenje zastarela. Pri samem izvozu geometrije pa velja za nadvse uporabno in zanesljivo standardno rešitev.

Prednosti:

• Podpira prostor z enotami (centimetri, metri, palci, čevlji).
• Podpira več predmetov v eni datoteki.
• Datoteke OBJ so načeloma manjše kot pri shranjevanju istega modela v drugačni obliki zapisa.
• Združljivost s standardnimi igralnimi pogoni in orodji za obdelavo po ustvarjanju digitalne vsebine (DCC) v industriji vizualnih učinkov (VFX) in videoiger.

Datoteke FBX (.fbx) tako kot datoteke OBJ vsebujejo podatke o 3D-predmetih, vendar vsebujejo tudi podatke o animaciji. Zato je ta vrsta datotek najbolj priljubljena na področjih filma, videoiger in vizualnih učinkov, kjer so potrebni kompleksni modeli, materiali in animacija. Ta oblika zapisa datotek, ki je v lasti podjetja Autodesk, je podprta v številnih pogonih vizualnih učinkov in iger. Ohrani lahko višjo raven definicije materialov in podpira različne pogone za upodabljanje.

Prednosti:

• Datoteke FBX hranijo podatke za celotne 3D-prizore, vključno s kamerami, osvetlitvijo, geometrijo in kostmi, ki se uporabljajo za ustvarjanje animacije.
• Združljivost s standardnimi igralnimi pogoni in orodji za obdelavo po ustvarjanju digitalne vsebine (DCC) v industriji vizualnih učinkov (VFX) in videoiger.
• Čeprav je oblika zapisa datotek FBX starejša, je široko podprta in vsebuje veliko več informacij kot zgolj podatke o 3D-modelih, zaradi česar je priljubljena izbira za vizualno ustvarjanje, denimo pri videoigrah.

GL Transmission Format (.glTF in .glb) je večkotniška oblika zapisa datotek, ki se uporablja brez licenčnine kot odprtokodna različica oblik zapisa, kot je FBX. To odprto obliko zapisa v skupni rabi za izmenjavo modelov in prizorov, ki je bila prvotno ustvarjena v delovni skupini COLLADA, zdaj vzdržuje organizacija KHRONOS Group. Ta datoteka podpira statične modele, animacijo in premikajoče se prizore tako kot datoteka FBX. Razvijalci pogosto uporabijo to obliko zapisa v izvornih programih za splet. Kot ena od sodobnejših oblik zapisa datotek podpira najnovejše načine za senčenje in definicijo materialov, od posodobljene različice 2.0 naprej pa podpira tudi materiale za fizično upodabljanje (PBR).

Prednosti:

• Možnost vdelave v Wordove dokumente in PowerPointove predstavitve.
• Združljivost z vse več priljubljenimi programi za 3D.
• Datoteke GLTF in GLB, ki so optimizirane za splet in interaktivnost v realnem času, so razmeroma majhne in se hitro nalagajo v programih.

USD (Universal Scene Descriptor) je večkotniška oblika zapisa datotek, ki so jo razvili v podjetju Pixar in je zdaj odprtokodna. Ta razširljiva oblika zapisa datotek je vse zmogljivejša zaradi svojih odprtih standardov, delovni odbor pa med drugim vključuje podjetja NVIDIA, PIXAR in ADOBE. Ta oblika zapisa predstavlja najnovejše koncepte za 3D-modele, materiale in interoperabilnost med različnimi edinstvenimi orodji za ustvarjanje vsebine. Vsebuje podatke o geometriji, materialih, prizorih in animaciji. USD na različne načine presega običajno pričakovano zmogljivost oblike zapisa datotek, saj učinkovito hrani podatke o celotnem prizoru.

USDZ je lastniška oblika zapisa, ki sta jo posebej za obogateno resničnost (AR) z združenimi močmi ustvarili podjetji Apple in Pixar. Ta oblika zapisa se uporablja za programe za 3D-obogateno resničnost v napravah Apple.

Prednosti:

• Vse obsežnejša in aktivna skupnost uveljavljenih podjetij, ki vidijo potencial v tej obliki zapisa datotek za 3D in njegovo prihodnost.
• Ta prilagodljiva, zmogljiva in učinkovita oblika zapisa omogoča razširljivost z vtičniki in razširitvami, zato lahko podjetja delijo možnosti, ki jih vključijo v USD.
• Združljivost z materiali za fizično upodabljanje (PBR), najsodobnejša in najbolj realistična definicija ali materiali in senčenje 3D-predmetov.

Seznam oblik zapisa datotek v 3D-panogah je obsežen. V nadaljevanju je navedenih nekaj pogostejših datotek, s katerimi se boste morda srečali:

• Datoteke CAD – nekatere so lastniške in namenjene uporabi samo v zaprtem ekosistemu, medtem ko druge ohranjajo višjo raven geometrijske definicije. V teh datotekah so lahko 2D-, 3D- in celo parametrske oblike. Celoten seznam podprtih datotek CAD v programu Substance 3D Stager je naveden v dokumentaciji. (IGES, STP/STEP, IPT, IAM, .SLD, .JT itd.)
• Datoteke BLEND – izvorna oblika zapisa datotek, ki se uporablja v programu Blender, vse zmogljivejšem odprtokodnem orodju za ustvarjanje digitalne vsebine (DCC), ki ga uporabljajo ustvarjalci.
• Datoteke Substance 3D – SBSAR je najpogostejša datoteka, ki jo ustvarijo programi Substance 3D Designer, Sampler in Painter za ustvarjanje materialov in definiranje senčenja za 3D-vsebino. Več informacij o datotekah Substance 3D je na voljo v tem informativnem pregledu.
• AMF in STL – to sta najpogostejši obliki zapisa datotek za 3D-tiskanje. AMF je sodobnejša različica, ki vključuje interne metapodatke za pomoč pri tiskanju in merilu. STL je starejša oblika zapisa, ki ne vključuje informacij o barvi in merilu.

Oblike zapisov 3D-datotek so ustvarjene za določene namene. Zato je odločitev za najprimernejšo obliko zapisa v celoti odvisna od tega, kaj morate doseči z datoteko.

Med najpogostejšimi vrstami datotek so OBJ, FBX, STL, AMF, IGES in druge.

Photoshop lahko odpre naslednje 3D-oblike zapisa: DAE (Collada), OBJ, 3DS, U3D in KMZ (Google Earth).

Če želite odpreti 3D-datoteko v programu Photoshop, izberite Datoteka > Odpri, nato pa izberite datoteko.

Če želite datoteko 3D dodati kot plast že odprti datoteki, izberite 3D > Nova plast iz datoteke 3D ter nato izberite datoteko 3D. Nova plast je v dimenzijah odprte datoteke in predstavlja 3D-model na prosojnem ozadju.