VIDEOPOSNETEK
Kaj je kader/protikader?
Kader/protikader, ki je hkrati del filmske fotografije in del filmske montaže, je način, s katerim filmski ustvarjalci prenašajo čustva in prikazujejo pogled lika – dobesedno in v prenesenem pomenu.
Kader/protikader je preizkušena in zanesljiva tehnika pripovedovanja zgodb
Je osnovni element filmskega ustvarjanja, ki je star skoraj toliko kot sam Hollywood in ustvarja vtis neprekinjenega pogovora z izmeničnim preklapljanjem med različnimi kadri. Je oblika dosledne montaže – filmska čarovnija, ki filmom omogoča, da pripovedujejo skladno zgodbo, ko uporabljajo več kot en kader. Ko v prizor vpeljete uvodni kader, boste verjetno uporabili neko obliko kadra/protikadra, da pokažete medsebojno interakcijo med liki in njihovo okolico.
Kader/protikader se začne s posnetkom lika, nato preide na kader stvari ali osebe, ki jo lik gleda (obraten kot prvega kadra), in nazadnje preide nazaj na prvotni kader, da prikaže odziv lika. To zaporedje preklapljanja med dvema kadroma se lahko nadaljuje vse, dokler to zahteva prizor.
»Uporablja se že od nekdaj, ker deluje,« pravi neodvisni filmski producent Nick Escobar. »Pomaga vam pripovedovati zgodbo hitro in učinkovito.«
Kako uporabljati kader/protikader
Kader/protikader blesti v dialogih, kjer lahko filmski ustvarjalec posname pogovor z dvema kotoma snemanja in nato med njima preklaplja med montažo filma, s čimer prikaže, da se pogovor odvija sproti.
»Nekdo nekaj reče, mi pa lahko vidimo odziv drugega lika,« pravi Escobar. »Nato drugi lik odgovori in vidimo odziv osebe iz prvega kadra. Niz teh kadrov in protikadrov se potem samo še nadaljuje.«
Vendar pa obstaja veliko različic, ki jih lahko uporabite pri snemanju pogovora z uporabo strukture kader/protikader. Nekateri filmski ustvarjalci se na primer odločijo za uporabo enojnih kadrov, v katerih je v kadru vidna le ena oseba. Ti kadri se pogosto imenujejo subjektivni kadri, ker gledalcem dajejo vtis, da gledajo skozi oči posameznega lika.
Režiser lahko uporabi tudi posnetke prek rame, ki vključujejo del hrbta in ramena lika v kadru, medtem ko se osredotoča na lik, s katerim se pogovarja. »Včasih se ti posnetki imenujejo umazani kadri, ker umažete zaslon z dodatnimi stvarmi,« pojasnjuje Escobar. »Izbira, kateri kader uporabiti, je odvisna od vzdušja in občutkov, ki jih želite vzbuditi.«
Za uporabo kadra/protikadra v prizoru niti ne potrebujete dveh likov. V kombinaciji s posnetkom z vmesnimi epizodami rekvizita v prizoru lahko prikazuje čustven odziv lika na ta predmet ali njegovo okolico.
»Pokažete lahko lik, ki vidi pismo na mizi, nato pa prikažete nasprotni kot lika, ki vidi pismo, z majhnim delom ovojnice v kadru,« pravi režiser in direktor fotografije Padraic O’Meara. »In potem vidimo, kako se oseba počuti zaradi pisma, ki ga je pravkar vzela v roke. Morda se bo začela jokati. Če v kadru ne bi bilo pisma, ne bi vedeli, zakaj joka.«
Načrtovanje za kader/protikader
Ko se pripravljate na snemanje prizora s kadrom/protikadrom, je pomembno, da vnaprej načrtujete kadre in postavitev igralcev, da ne prekršite pravila 180 stopinj.
»V bistvu kamorkoli postavite kamero, lahko prikazujete samo prizor v obsegu 180 stopinj od tega položaja,« pojasnjuje Escobar. »To je način, ki pomaga ohraniti pozornost gledalcev v pravi smeri. Če snemam kader/protikader z dvema osebama, ki se pogovarjata, in v enem kadru ena od njiju gleda v desno, mora druga oseba gledati v levo, da se njuni pogledi ujemajo in da je videti, kot da se pogovarjata.
Glede na velikost kadra in globinsko ostrino, ki jo uporablja snemalec, morate poskrbeti, da se ozadje vsakega lika ujema z njegovo lokacijo, kot je določeno v glavnem kadru.
»Razumevanje treh dimenzij vašega okolja je izredno pomembno pri snemanju kadrov/protikadrov,« pravi O’Meara. »Še posebej pri nastavitvi osvetlitve, ki jo potrebujete za ustvarjanje vzdušja in doslednosti.« Na primer rama lika, ki je v enem kadru osvetljena z desne strani, mora biti osvetljena z desne strani tudi v naslednjem kadru, ko vidimo njegov obraz.
Uporaba kadra/protikadra za oblikovanje lika
Poleg prikazovanja dveh oseb, ki se pogovarjata, lahko gledalcem s preprostim okvirom kadra/protikadra na ustvarjalen način prikazujete subtilne podrobnosti o odnosu med liki. Če želite nakazati, da je eden od likov v prizoru šibak ali v slabšem položaju, lahko posnamete njegove kadre pod visokim kotom, da bo videti majhen. Če pa želite nakazati, da je lik močan in ima nadzor, ga lahko posnamete pod nizkim kotom, da bo na zaslonu videti večji, mogočen in bolj avtoritativen.
Premikanje kamere lahko namiguje tudi na spreminjajoče se odnose med liki. Ko na primer policija v filmu Christopherja Nolana Vitez teme zaslišuje Jokerja, je njihov pogovor posnet pod stabilnimi, nepremičnimi koti kamere. Ko pa pride Batman in začne zasliševati agresivneje, je kader/protikader njihovega dialoga posnet z ročnimi kamerami, kar ustvarja bolj nenadne in nepredvidljive gibe kamere, ki namigujejo na kaos, ki se kuha v konfliktu med tema dvema likoma.
»Ko gre za komunikacijo, je veliko več kot samo besedilo,« pravi O’Meara. »Obstajajo podbesedilo in čustva, ki stojijo za njim, ter način, kako liki izražajo in sprejemajo informacije. Zelo pomembno je, da se to naredi pravilno, in prav tu so lahko kadri/protikadri tako učinkoviti.«
https://main--cc--adobecom.aem.page/cc-shared/fragments/products/premiere/do-more-with-premiere