Kaj so umetniška dela z umetno inteligenco in kako nastanejo?

Obstaja več vrst generativne umetne inteligence.

Za pisanje česar koli od poezije do e-pošte obstajajo veliki jezikovni modeli, ki se učijo iz besedil in pomagajo ljudem generirati kopije. Za ustvarjanje ilustracij, slikarskih izdelkov, logotipov in drugega se difuzijski modeli učijo iz slik in pomagajo ljudem ustvariti raznovrstna umetniška dela. Mnoga priljubljena orodja z generativno umetno inteligenco uporabljajo enega teh modelov.

Umetniki uporabljajo generativno umetno inteligenco za izdelavo različnih umetniških del, od pesmi in zgodb do stvaritev, ki so videti kot analogne slike ali fotografije, in še marsikaj. Hitrost in prilagodljivost generativne umetne inteligence omogočata ustvarjalcem, da hitro začnejo in končajo projekte, ter omogočata ustvarjalno izražanje na različne vznemirljive nove načine, na primer umetnointeligenčne slike ali nadrealistične podobe.

Ljudje ustvarjajo umetnost iz stvari, ki jih obkrožajo – dreves v gozdu, mestnih pokrajin, svojega odseva v zrcalu. Generativna umetna inteligenca zajame tudi veliko podatkov v obliki besed in slik ter jih uporabi za ustvarjanje umetniškega dela iz poziva.

Tehnologija, ki to omogoča, se imenuje nevralno omrežje. Nevralno omrežje je matematični sistem – algoritem – ki poišče vzorce v velikih naborih podatkov. Ko pozovete umetnointeligenčni generator, da prikaže drevo, uporablja naučene podatke o tem, kako je videti drevo, in z njimi generira novo sliko. Kot umetnik z napotki še dodatno dodelate te slike – ukažete, naj na primer ustvari rožnato jelko ali drevo s tropskimi cvetovi. Ta orodja so polna podatkov, toda za ustvarjanje umetnointeligenčne umetnosti je potrebna domišljija uporabnika.

Umetniki v svojih delih že desetletja eksperimentirajo z oblikami umetne inteligence in so razmišljali o posledicah tovrstne tehnologije in primerih uporabe umetnointeligenčne umetnosti precej pred splošno javnostjo.

Umetnica Vera Molnár je leta 1968 začela eksperimentirati z zgodnjimi programskimi jeziki in ustvarjati naključno generirana umetniška dela. Danes jo imajo za začetnico generativne umetnosti, njene geometrične stvaritve pa so del pomembnih muzejskih zbirk.

Nekaj desetletij pozneje lahko najdemo umetniška dela, generirana z umetno inteligenco, v muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Leta 2023 so v muzeju razstavili bogato, spreminjajočo se umetniško delo Refika Anadola na ogromnem zaslonu. Abstraktno umetniško delo je bilo izdelano z umetno inteligenco, ki se je učila iz umetniških del v muzejski zbirki.

Umetnointeligenčna umetniška dela so prodajali na dražbi avkcijske hiše Sotheby's in na beneškem bienalu. Umetna inteligenca je del učnega programa študija umetnosti na ustanovah, kot sta univerza Columbia in šola oblikovanja Rhode Island.

To je samo nekaj primerov vpliva umetne inteligence na ustvarjalno delo. Kot drugi tehnološki razvojni koraki je umetna inteligenca umetnike navdihnila, da so raziskovali, kako je umetnost nastala in kaj sploh je umetnost.